Vabimo vas na meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, saturacije, snemanje EKG ter krvno meritev NT-proBNP, ter svetovanje. Izvedeli boste kaj so dejavniki tveganja za razvoj bolezni, kaj lahko naredimo sami, da bolezen preprečimo in kako bolezen zdravimo.
Novejše raziskave in klinične smernice jasno kažejo, da je smiselno ukrepati prej in bolj celostno, kot smo bili vajeni v preteklosti.
Krvni tlak ni le številka na zaslonu, temveč pomemben kazalnik zdravja, ki vpliva na oceno tveganja za srčno-žilne bolezni. Zato ni dovolj, da ga merimo, temveč je bistveno, da ga merimo pravilno.
Z leti se nam veča občutljivost za spremembe temperature ozračja, vetra, senc in sonca. Če organizem sam ni sposoben regulirati temperature telesa, mu moramo pomagati.
Sodobne raziskave kažejo, da ima življenjski slog izjemno velik vpliv. V določenih primerih spremembe navad znižajo krvni tlak v podobnem obsegu kot eno zdravilo.
Srce je motor našega telesa. Brez prestanka utripa, črpa kri in nas ohranja pri življenju. Ko srce začne pešati, tega na začetku sploh ne občutimo.
Skrita hipertenzija (ang. masked hypertension) je stanje, pri katerem ima posameznik pri zdravniku izmerjen normalen krvni tlak, medtem ko so vrednosti v vsakdanjem okolju – doma ali pri delu – povišane.
Aspirin ostaja tudi v svojem drugem stoletju eno od najpogosteje predpisanih in uporabljanih zdravil. Spoznajte njegov pomen pri srčno-žilnih boleznih.
S hipertenzijo se v Sloveniji spopada okoli 40 % odrasle populacije. Hipertenzija ne boli, deluje pa škodljivo na dolgi rok. Naj ne bo prepozno diagnosticirana!
Odkrivanje aterosklerotičnih leh v vratnih in dimeljskih arterijah z ultrazvokom je preprost in neinvaziven način za odkrivanje ateroskleroze pri posamezniku.
Ko se večino časa sicer počutimo dobro, a smo morda kdaj utrujeni ali nas boli glava, to pogosto pripišemo stresu, neprespanosti ali starosti. Redko pomislimo, da bi bil vzrok za to lahko visok krvni tlak.
Kaj lahko sami storimo, da do možganske kapi ne pride. Jo sploh lahko preprečimo?
