Srčni infarkt

Akutni miokardni infarkt (srčni infarkt) v Sloveniji letno doživi približno 3.500 ljudi. Najbolj ogroženi so moški med 50. in 60. letom ter ženske med 60. in 70. letom starosti. Ženske, stare 45–75 let, imajo ob prvem srčnem infarktu višjo smrtnost kot moški.

Kaj je srčni infarkt?

Srčni infarkt je resno zdravstveno stanje, pri katerem pride do zmanjšane ali popolne prekinitve krvnega pretoka v eni ali več arterijah, ki prehranjujejo srčno mišico (koronarnih arterijah). Glavni vzrok za zaporo žile je ateroskleroza –  kopičenje maščob, tudi holesterola, v stenah arterij. Zaradi različnih razlogov lahko maščobna obloga (aterosklerotični plak) poči, pri čemer nastane krvni strdek. V predelu srca, kjer krvni strdek prekine dotok krvi, pride do pomanjkanja kisika (ishemije) in odmiranja srčne mišice. Srčni infarkt lahko vodi v nenadni srčni zastoj (nenadno prenehanje pravilnega krčenja srca). Prepoznamo ga po znakih, kot so; nenadna izguba zavesti, odsotnost srčnega utripa, odsotnost dihanja.

Znaki in simptomi

  • Stiskajoča in pekoča bolečina za prsnico (pojavi se med naporom in v mirovanju in se ne spremeni z dihanjem ali položajem telesa), ki se širi v vrat, v eno roko (najpogosteje levo) ali obe, čeljust ali hrbet,
  • slabost,
  • bruhanje,
  • potenje, omotica,
  • občutek dušenja.

Znaki in simptomi se pogosto razlikujejo med ženskami in moškimi. Ženske večinoma ne občutijo bolečine za prsnico, ki je najbolj tipičen simptom srčnega infarkta, ampak občutijo:

  • dušenje,
  • slabost z bruhanjem,
  • prebavne motnje,
  • utrujenost,
  • bolečine v rami.

Dejavniki tveganja

  • Starost,
  • družinska obremenjenost,
  • kajenje,
  • stres,
  • visok krvni tlak,
  • povišane vrednosti holesterola,
  • prekomerna telesna teža ali debelost,
  • telesna nedejavnost,
  • sladkorna bolezen.

Ukrepanje

(Vir slike: Smernice evropskega sveta za oživljanje 2025)

Če se pojavijo prej omenjeni znaki in simptomi in bolečina za prsnico po nekaj minutah v mirovanju ne popusti, je potrebna TAKOJŠNJA NUJNA ZDRAVNIŠKA POMOČ (KLIC NA 112)! Če oseba med čakanjem na pomoč izgubi zavest, preneha dihati in nima srčnega utripa, je potrebno takoj začeti s temeljnimi postopki oživljanja (TPO). Če je na voljo, uporabite avtomatski zunanji defibrilator (AED)! Posodobljene smernice TPO in uporabe AED si lahko preberete na tej povezavi.

Osebna zgodba bolnice

Po infarktu je strah pred zdravili (statini) izginil

Simona Legiša: Povišan krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal

S hipertenzijo se v Sloveniji spopada okoli 40 % odrasle populacije. Hipertenzija ne boli, deluje pa škodljivo na dolgi rok. Naj ne bo prepozno diagnosticirana!

Preprosta meritev lahko reši življenje

Ko se večino časa sicer počutimo dobro, a smo morda kdaj utrujeni ali nas boli glava, to pogosto pripišemo stresu, neprespanosti ali starosti. Redko pomislimo, da bi bil vzrok za to lahko visok krvni tlak.

Svetovni dan ledvic 2025 – sporočilo za javnost

Kaj so kronične ledvične bolezni in kako so povezane s srčno-žilnimi obolenji. Ali sploh vemo, če so naše ledvice ok? Brez ledvic si namreč ful drugačen! Vabljeni k branju in ogledu novinarske konfreence.

S srcem v akcijo

Piše: Nataša Jan Društvo je z aktivnostmi v septembru in oktobru, že petindvajseto leto obeležilo Svetovni dan srca. Bolezni srca in ožilja so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu. Letno zaradi teh bolezni, ki vključujejo tudi srčni infarkt, možgansko kap, srčno popuščanje, prezgodaj umre 20,5 milijona ljudi po vsem svetu. Geslo letošnjega Svetovnega dneva srca je … Preberi več