Na novinarski konferenci, 24. 9. 2020, je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije odločno pozvalo vse odločevalce o ukrepih za zajezitev okužbe z virusom SARS-CoV-2, da ob načrtovanju in sprejemanju ukrepov vedno pomislijo tudi na druge kronične nenalezljive bolezni, ki prav tako ogrožajo naša življenja in jih nikakor ne smemo zanemariti zaradi skrbi ob … Preberi več
Če je mehanizem strjevanja krvi kakorkoli moten, lahko nastane krvni strdek. Kako lahko preprečimo in kaj lahko naredimo sami.
Kljub številnim terapijam je zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 zato še vedno izziv. Prihodnost pa z novimi prihajajočimi terapijami obeta, da bo za te ljudi poskrbljeno še bolj učinkovito in celovito.
Ko govorimo o boleznih arterij, največkrat pomislimo na mašenje žil zaradi aterosklerotičnih oblog in posledičnih krvnih strdkov. Takoj na drugem mestu pa so arterijske anevrizme, žilne izbokline, ki grozijo z raztrganjem in notranjo krvavitvijo. Kaj jih lahko povzroči in kaj prepreči piše prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.
Periferna arterijska bolezen je pogosta, zelo omeji bolnika pri vsakodnevnih aktivnostih in s tem zmanjša kakovost življenja ter lahko privede do hudih zapletov. Vabljeni k branju o znakih, preprečevanju in zdravljenju te bolezni!
Zdravje žil je zelo pomembno. Letos ob Dnevu žil govorimo predvsem o arterijskih anevrizmah in periferni arterijski bolezni (PAB).
V mesecu marcu bo v Posvetovalnici za srce, Dalmatinova ulica 10, Ljubljana, potekalo osveščanje o periferni arterijski bolezni
Pri bolnikih z anevrizmo trebušne aorte, ki so jemali metformin, so opisali za približno tretjino počasnejše večanje premera anevrizme kot pri bolnikih, ki tega zdravila niso jemali.
Kaj so to transmaščobne kisline? Zakaj so tako škodljive, da smo jih zakonsko omejili in zakaj je prepoved uveljavljena prav v Sloveniji, ne pa tudi v vseh državah Evropske unije, se sprašuje mnogo potrošnikov.
Dve nedavno objavljeni raziskavi sta potrdili, da je v 2 letih po katetrski vstavitvi umetne aortne zaklopke manj hudih zapletov, kot pri kirurški menjavi zaklopke.
Med zaščitne dejavnike, ki jih imenujejo tudi »dejavniki negativnega tveganja«, sodijo pri ljudeh srednjih in starejših let zlasti majhno ali povsem odsotno kalcijevo breme koronarnih arterij, odsotnost karotidnih aterosklerotičnih leh in nizka raven galektina-3.
Preberite prispevek o aterosklerozi, njenem napovedovanju in preprečevanju.
