Ateroskleroza – nevidna bolezen, ki ogroža več kot 100.000 ljudi v Sloveniji
Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se v stenah žil kopičijo maščobne obloge (plaki). Dolgo časa ne povzroča težav, zato jo pogosto imenujemo »nevidna bolezen«.
Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se v stenah žil kopičijo maščobne obloge (plaki). Dolgo časa ne povzroča težav, zato jo pogosto imenujemo »nevidna bolezen«.
zkazalo se je, da evolkumab koristi tudi bolnikom z asimptomatsko aterosklerozo in bolnikom s sladkorno boleznijo.
Zadnja priporočila ACC svetujejo merjenje hsCRP, saj je povišana osnovna raven hsCRP > 3 mg/l v odsotnosti aktivne okužbe celo močnejši napovednik srčno-žilnih zapletov kot povišana raven LDL-holesterola.
Spoznavamo velik pomen zgodnjega odkrivanja asimptomatskih aterosklerotičnih leh v arterijah.
Pogostost klonalne hemopoeze s starostjo narašča in med drugim predstavlja dejavnik tveganja za pospešeno aterosklerozo.
Raziskave so pokazale, da obstaja povezava med alopecijo in povečanim tveganjem za KBS ter drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so arterijska hipertenzija, dislipidemija in inzulinska rezistenca.
Čeprav raziskave ne moremo opredeliti kot reprezentativne za slovensko populacijo, so pridobljeni podatki dokaj povedni glede razširjenosti hiperholesterolemije in lipoproteina (a). Zelo povedna pa je tudi razlika med podatki o življenjskih navadah med udeleženci in podatki slovenske raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog in podatki Slovenskega nacionalnega programa primarne preventive bolezni srca in ožilja.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je na novinarski konferenci združilo sporočili za javnost ob Svetovnem dnevu srca in ob Svetovnem dnevu ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji.
Wolmanova bolezen je redka dedna oz. genetska motnja pomanjkanja kisle lizomske lipaze, pri kateri se maščobe oz. holesterol in trigliceridi kopičijo v tkivih. Kot zaplet bolezni se pojavijo srčno-žilna obolenja.
Hidradenitis suppurativa je kronična, vnetna in ponavljajoča se bolezen kože, ki se najprej pojavi v foliklih dlak, z bolečimi vnetnimi žarišči (nodusi ali abscesi), ki so podobni bakterijskim ognojkom oziroma turom. Najpogosteje se pojavlja v predelu pazduh, dimelj in v okolici spolovila, lahko pa tudi na zadnjici, na zgornjih delih stegen in pri ženskah na koži v predelu dojk.
V predavanju bodo predstavljeni lipoproteinski delci (LDL, Lp(a), HDL, VLDL) in njihov pomen pri napredovanju/obvladovanju ateroskleroze. Prikazano bo tudi, zakaj želimo, da je raven holesterola v krvi čim nižja ter da včasih dober holesterol (HDL) le ni tako koristen, kot smo mislili.