Sporočilo za javnost ob evropskem Dnevu žil (+ video konference)

Bolezni žil pomembno vplivajo na kakovost življenja in skrajšujejo življenjsko dobo. Povzročajo pa tudi velike družbene stroške. Dan žil je vsako leto na tretjo sredo v mesecu marcu, Pri nas ga obeležujemo že deveto leto.

Bolezni srca in žilja vsako leto terjajo visok davek

Odkrito o srčno-žilnih boleznih v Sloveniji. Kako se razvije ateroskleroza, tromboza, kaj so dejavniki tveganja in kako jih zdravimo.

Pomen dobro informiranega bolnika

Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena.

Sladkorna bolezen žile postara za 15 let!

Ljudi, ki so imeli povišan sladkor v krvi oziroma so povedali, da so diabetiki smo opozorili, da povečane vrednosti krvnega sladkorja povzročajo okvare malih žil oči in ledvic ter okvaro živcev, dolgotrajna sladkorna bolezen pa pospeši aterosklerozo, ki prizadene srčno in možgansko ožilje ter ožilje udov in lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali odmrtje (gangreno) uda. Da bi se izognili zapletom, je treba tudi vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati.

Dan žil 2021 – Sporočilo za javnost + video konference

Ob dnevu žil spoznajte, katere bolezni žil so najpogostejše, njihove vzroke in posledice ter kako se te bolezni odražajo v povezavi z boleznijo covid- 19.

Cepljenje proti pnevmokoku

Pnevmokokne okužbe lahko delno preprečimo z obvladovanjem kroničnih bolezni, opustitvijo kajenja in z izogibanjem prenapolnjenim prostorom v sezoni okužb dihal ter s preprečevanjem gripe. Poleg teh splošnih ukrepov je pomembno tudi preprečevanje okužb s pomočjo pnevmokoknega cepiva.

Sladkorna bolezen, povišan holesterol in srčno-žilne bolezni

Najbolj pomembno pa je zavedanje, da so izmed vseh najbolj ogrožene osebe, ki imajo poleg zvišanega holesterola pridružene še druge, tako imenovane poglavitne dejavnike tveganja za aterosklerozo, kamor sodijo kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, telesna nedejavnost in neustrezna prehrana.