Vedno več je znanstvenih dokazov, da k večini presnovnih motenj, ki se na koncu izrazijo kot kronične bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni srca in žilja, pa tudi pešanje razumskih sposobnosti v starosti, prispeva pomanjkanje mikrohranil.
V času izolacije in tudi obdobju, ki bo sledilo, ohranjamo zavedanje, da virus je med nami. Zbiramo nekaj priporočil, kako ohranjati svoje zdravje in tudi zdravje tistih, s katerimi prihajamo v stik.
Ameriška zveza za kardiologijo je izpostavila tri najpomembnejše dosežke na področju kardiologije. Preberi katere!
Japonski raziskovalci poročajo, da so se hitri jedci v 5 letih opazovanja zredili v povprečju za 5,3 kg, normalno hitri jedci za 0,23 kg, počasni jedci pa so shujšali za 1,5 kg.
Holesterol in trigliceridi se nahajajo v krvi in lahko prispevajo h kopičenju maščobnih snovi, ki povzročajo zoženje in zamašitev žil. Spremljajte raven krvnih maščob!
Pri bolnikih z anevrizmo trebušne aorte, ki so jemali metformin, so opisali za približno tretjino počasnejše večanje premera anevrizme kot pri bolnikih, ki tega zdravila niso jemali.
Kaj so to transmaščobne kisline? Zakaj so tako škodljive, da smo jih zakonsko omejili in zakaj je prepoved uveljavljena prav v Sloveniji, ne pa tudi v vseh državah Evropske unije, se sprašuje mnogo potrošnikov.
Zdravilo zaviralci SGLT2 povzroča izločanje glukoze s sečem, zato povečujejo tveganje za okužbe sečil
V sredo, 5. 2. 2020 vas ob 17. uri vabimo na predavanje prim. Matija Cevc, dr. med., ki bo spregovoril o debelosti in tveganjih, ki jih ta predstavlja za zdravje posameznika.
Splača se odkrivati stanja, ki lahko vodijo v sladkorno bolezen, a jih je mogoče dobro obvladovati z zdravo prehrano, vzdrževanjem primerne telesne teže in z redno telesno dejavnostjo.
Genetski in okoljski dejavniki tveganja za razvoj demence in diabetesa so podobni in podobna je usoda presnove v celicah. Vabljeni k branju, kaj imata bolezni še skupnega in kakšni so zaščitni dejavniki pred demenco.
Debelost skrajšuje pričakovano življenjsko dobo za 3-4 leta. Potrebujemo prehransko politiko, ki bo spodbujala uživanje čim manj predelane hrane in urbanistično politiko, ki bo spodbujala hojo in kolesarjenje v mestih ter rekreacijo v naravi.
