Pri hipertonikih, ki se jim je sistolični krvni tlak stoje povečal za več kot 6,5 mmHg glede na vrednost med sedenjem, so opisali skoraj 2-krat več srčno-žilnih zapletov.
Ni mogoče zanemariti dejstva, da so bolezni srca in žilja, ki se velikokrat razvijejo zaradi nezdravljenega zvišanega krvnega tlaka, najpogostejši vzrok smrti pri odraslih. V Sloveniji ima po ocenah stroke težave z zvišanim tlakom kar 40 % odraslih.
Združenje za arterijsko hipertenzijo: Slovenija se tudi letos ob svetovnem dnevu hipertenzije 17. maju z akcijo Mesec meritev maj (MMM 2022) pridružuje svetovni akciji ozaveščanja o nevarnostih, ki jih povzroča zvišan krvni tlak. Le z rednimi meritvami namreč lahko pripomoremo k njegovemu hitrejšemu prepoznavanju in s tem k zdravljenju.
S seboj prinesite svoj merilnik tlaka – da preverimo, če si znate sami pravilno izmeriti krvni tlak ter primerjamo rezultat meritve vašega merilnika z našim, kalibriranim merilnikom.
Odkrito o srčno-žilnih boleznih v Sloveniji. Kako se razvije ateroskleroza, tromboza, kaj so dejavniki tveganja in kako jih zdravimo.
Srčno popuščanje je bolezen, do katere pride, ko srce ne zmore zadostno črpati krvi po telesu. Sčasoma lahko srce oslabi. Pridi na meritve in posvet. Deluj preventivno!
Ali redno merite svoj krvni tlak? Je ta previsok? Vabljeni na brezplačne meritve in svetovanje o arterijski hipertenziji. Deluj preventivno, pridi v posvetovalnico.
Zakaj pride do hipertenzije, lahko visok krvni tlak uravnamo zgolj z zdravim življenjskim slogom oz. kdaj je potrebno z jemanjem zdravil.
O pomenu zdravljenja visokega krvnega tlaka in o aktualnih zdravstvenih razmerah smo se pogovarjali z doc. dr. Jano Brguljan Hitij, vrhunsko strokovnjakinjo, predstojnico KO za hipertenzijo pri UKC Ljubljana in predsednico Združenja za arterijsko hipertenzijo.
Mama je stara 68 let, preživela je možgansko kap in ima atrijsko fibrilacijo. Zanima me, ali lahko ima težave z dihanjem zaradi srca in kakšna je prognoza za naprej pri takšnem izvidu? Ali je mama zelo ogrožena, če se okuži z virusom korona.
Pogosto te rahlo tišči v prsih. Kot bi imel tesnobo, pa veš da je nimaš. Pa kašljaš in ti je nenavadno slabo. Rahlo slabo, zato ne greš k zdravniku. Bolečina je nespecifična, lahko boli v ramo, čeljust ali hrbtenico, lopatico. Pa kronična utrujenost, misliš da zaradi let, stila življenja.
Gradimo zdravstvo, ki v ospredje postavlja dobro informiranega in ozaveščenega bolnika, ki odgovorno in proaktivno sodeluje pri zdravljenju. Časi pokroviteljskega odnosa do pasivnega, nevednega bolnika, bolj objekta kot subjekta zdravljenja, so, upajmo, za nami. Zato je dostopnost informacij, ki jih bolnik želi in potrebuje, ključnega pomena.
