Med kardiometabolnimi dejavniki tveganja (povečana telesna teža ali debelost, arterijska hipertenzija in dislipidemije) prav debelost pomembno poveča tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2, zmanjšanje telesne teže pa ima dokazano ugoden vpliv na koncentracijo sladkorja v krvi (glikemijo).
Veste, kaj so kardiometabolni dejavniki in kako vplivajo na zdravje? Ter zakaj ni enako, če spijemo pomarančni sok ali pojemo pomarančo in koliko gramov sladkorja se skriva v jedeh, ki niso sladice, recimo v lepinji in čevapčičih?
S preprosto infografiko si zapomnite najpogostejše zaplete sladkorne bolezni in pravočasno ukrepajte. Sladkorna bolezen in bolezni srca in ožilja so zelo povezane.
Nedavna švedska raziskava je pokazala, da imajo diabetiki, ki ob jemanju zaviralcev SGLT2 doživijo srčni infarkt, 36 % manjšo umrljivost kot njihovi vrstniki.
Pred leti je bila luskavica obravnavana kot bolezen, ki prizadene zgolj kožo in sklepe. Novejše raziskave pa kažejo, da je luskavica sistemska vnetna motnja, ki je lahko povezana z različnimi sočasnimi boleznimi.
Kardiometabolni dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni so zvišan krvni tlak in krvni sladkor ter povišane maščobe v krvi, debelost.
Zgodnje odkrivanje srčno-žilnih bolezni, kamor sodijo tudi možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija je izjemno pomembno. Pri tem je zelo pomembno tudi odkrivanje sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen.
Pomembno je pravočasno odkrivanje, hitro diagnosticiranje in redno spremljanje oblik zdravljenja.
Sladkorna bolezen tipa 1 se navadno pojavi nenadoma, lahko z zelo izrazitimi simptomi. Nastanek sladkorne bolezni tipa 2 pa je počasnejši, z blagimi simptomi ali brez njih.Vsak človek je drugačen, zato se lahko znaki (kar lahko vidimo sami ali vidijo drugi) in simptomi (težave, ki jih občutimo) pri ljudeh razlikujejo. Včasih simptomov sploh ni, med … Preberi več
Svetovni dan sladkorne bolezni vsako leto obeležujemo 14. novembra, ko se spominjamo rojstva Fredericka Bantinga, ki je leta 1922 skupaj s Charlesom Bestom odkril inzulin.
Pišeta: Aleš Blinc, Matija Cevc Lipoprotein(a) (Lp(a)) je posebna oblika lipoproteina, podobna lipoproteinskim delcem z majhno gostoto (LDL), na katere je vezana beljakovina apolipoprotein(a) (apo(a)). Za delce LDL že dolgo vemo, da so vzročno povezani z nastankom ateroskleroze, ker spodbujajo vnetje in kopičenje holesterola v žilni steni, vlogo Lp(a) v razvoju srčno-žilnih bolezni pa pospešeno … Preberi več
Pri debelih ljudeh se pogosteje pojavljajo nekatere bolezni. Pogoste so zlasti sladkorna bolezen (tipa II, ki je neodvisen od inzulina), zvišan krvni tlak, ateroskleroza in z njo povezane bolezni žil, ki prehranjujejo srce (koronarna bolezen), osteoartritis, ki prizadene predvsem koleno, kolk in križni predel hrbtenice, ter bolezen žolčnika in žolčni kamni.
